Download Epic

Spominjam se, da je bila Epic ena prvih iger, kar sem jih kupil. Bilo je leto 1992 in doma sem imel Amigo 500 z 512 KB RAM in nobenega trdega diska. Madona, je bila igra hitra! Prijateljem, ki so imeli osebne računalnike, sem zavidal, ker so lahko igrali Wing Commanderja, vendar je ta zavist prišla h koncu – vsaj za kratek čas. Igra ima le 8 nalog, nikoli pa niso izdali paketka nalog (Digital Image Design so očitno vedeli, da to igralcem gre pošteno v nos, saj je naslednik Inferno vseboval preko 700 nalog – prebral sem veliko revij in ne poznam nobenega, ki bi dokončal vseh sedemsto).

Igra je bila izdana za Amigo, kasneje tudi za Atari in osebne računalnike. Najprej verzija za računalnike: zgodba je preprosta kot katerakoli druga istega žanra – smešno, kako usoda mnogih vedno leži na ramenih enega človeka. Sonce bo kmalu razneslo, tako da se ljudje množično izseljujejo z vašega domačega planeta. Na žalost je najboljša pot preko osrčja Rexxon Empire, kateri pa ne bodo ravno zadovoljni mnogih plovil, ki plujejo preko njihovega prostora. Celo kršitev »nevtralne cone« lahko privede do vojne. Pa naj bo vojna! Vi ste najboljši pilot med ljudmi in leteli boste z novim majhnim plovilom.

Po uvodnem filmu lahko vnesete vaše ime in vzdevek, ki se uporabljata pri končnih rezultatih. Igra dopušča tudi vnos »vstopne kode«: če vas ubijejo, vam tako ni treba začeti od znova. Kot sem že omenil, je le osem nalog, nekatere malo daljše. Naloga se začne s podrobnimi navodili, kjer so vam tudi začrtani cilji. Shranjevati ni možno, vendar če umrete, vas igra nagradi s kratkim filmčkom, ki prikazuje uničenje človeške civilizaije… in bližnjica do »vstopne kode«.

Pri nalogah večinoma letite s svojim plovilom in uničujete nasprotnike. Vsaka naloga je časovno omejena in vam prikaže, koliko ste je že naredili. Prva naloga ima dva dela:

1.      Uničite nekaj min

2.      Uničite nasprotnikov radar

Zgradbe, ki vam lahko prinesejo točke, so prikazane kot rumene pike na radarju, medtem ko so nasprotnikove obrambne enote priazane z rdečo barvo. Modre pike predstavljajo prijateljske enote oz. nenevarne enote. Ponavadi je dobro, če sledite cestam na tleh, saj vas popeljejo do zgradb.

Pilotska kabina vam ne bo tuja, če ste že igrali podobne igre. Zgornji del kabine ima kompas, spodnji del pa instrumente; na levem delu so vam prikazani ščiti (S), gorivo (F) in hitrost (V). Pod tem so vaše točke. Na sredini kabine je radar, nad njim pa čas (T), ki vam odšteva v sekundah, in pa dokončane naloge (C).

Zdaj pa h igralnosti. Seveda je nakaj slabosti igre. Omeniti moram štiri glavne: prva je orientacija v vesolju je težka. Radar v kabini je narejen tako, da vam pomaga pri iskanju nasprotnikov, vendar je v 2D, kar močno zniža njegovo uporabnost. Na vsake toliko boste dobili tekstovna sporočila, kot so »Pojdite do xxx«, tri številke pa vam povejo, kje se cilj nahaja. Kakorkoli, to vam ne pove, ali letite previsoko ali prenizko. Če med pobegom izgubite bojno letalo, vam bo pomagala le sreča (oz. izkušnje). To na planetu ne predstavlja problema.

Drugič, kontrole so preproste, vendar je težko upravljati z njimi. Igro sem zato igral z miško. Z levo miškino tipko povečate hitrost. Obstajata dve možnosti: s pridržanjem tipke letite hitro, s spustom pa počasneje. Z desno tipko streljate z laserji; avtomatsko streljanje se vključi, če tipko držite pritisnjeno. Plovilo usmerjate s premikom miške. Miška je zelo občutljiva; majhna napaka, in že se nekontrolirano vrtite po vesolju, tako da bodite previdni. Plovilo ima različne tipe laserjev, vendar nisem našel nobene tipke, ki bi mi dovolila preklapljati med njimi; enostavno spraznite energijo enega laserja in nadaljujete z naslednjim. To je slabo, ker igro začnete z enojnim laserjem, dvojnega in trojnega pa si prihranite za pozneje. Igra nima merka, tako da je merjenje podobno lovcu iz Prve Svetovne Vojne. S tipkami od F1 do F6 spreminjate pogled.

Tretjič, umetna pamet je nerazvita. Če ste v nevarnosti, da izgubite svoje ščite, se je najboljše umakniti s tistega prostora. Nasprotna plovila bodo nadaljevala s krožnimi gibi in vas čakala, da se vrnete in jih uničite.

Četrtič, vsaka naloga je časovno omejena, vendar ko se je enkrat privadite, s tem ne boste imeli težav. Tudi vaš ščit in gorivo sta omejena (ščit se ne polni). Četrte naloge mi ni uspelo narediti (ima časovno omejitev 600 sekund), ker mi je vedno zmanjkalo goriva komaj na polovici naloge.

Zvok je povprečen; midi zvoki, ki ob uvodu igrajo junaško glasbo, medtem ko je zvok eksplozije vedno enak. Osupljiva je edino grafika. Digital Image Design so svoje spretnosti pokazali pri F29 Retaliatorju. Epic je dopuščal ogromne bitke v vesolju, z veliko plovili. Seveda ni tekstur, kajti dvomim, da so jih takrat že izumili, vendar boste na to ob igranju kaj kmalu pozabili. Zgodba je prikazana z animiranimi sličicami, ki izgledajo dovolj dobro. Zgodba sama? No, zabave vam že ne pokvari.

In zaključna ocena? Na kontrole se boste ščasoma navadili, grafika je odlična, vendar ima igra resne probleme z gorivom, pa tudi pravega letalskega bojevanja zaradi slabe umetne pameti ni. Zato igri dajem oceno 4.

Igro zaženete z datoteko »Epic.bat« v DOSu in stisnite Enter, vse do uvodnega filmčka. Za drugo nalogo bodite potrpežljivi, saj bo do zagona trajalo nekaj časa. Igro sem skušal zagnati tudi z VDM Soundom in DOSBoxom (v D-Fendu). VDM Sound je zame igral prehitro. DOSBox je bil kar v redu; znižal sem občutljivost miške na 70 odstotkov. Najprej zaženite nastavitev zvoka in izberite SoundBlaster.