Nebulus je bila ena mojih najljubših iger na Commodore 64, za računalniško verzijo pa ne morem reči ničesar slabega, razen mogoče kar se tiče grafike.
Nadzorujete majhnega, zelenega, prašiču podobnega nezemljana, s svojo Mk.7 podmornico pa ste prišli, da bi uničili sedem stolpov. Tako se morate povzpeti na vrh vsakega, kar pa je precej težje, kot se sliši.
Prvi nasprotnik je čas. Ko ste enkrat že skoraj na vrhu stolpa, vam poteče in stopnjo morate začeti od znova. Drugi nasprotnik je neka zelena stvar, ki se tu pa tam prikaže in vas porine dve nadstropji nižje. Vsi ostali nasprotniki so bolj ali ne samo za okras. Tecite pod zlobnim očesom, streljajte na žoge, ter se izogibajte razmajanim opekam. Uporabljate dvigala in vrata in že ste skoraj na cilju, ko se iznenada prikaže zelena stvarca in vas vrže nazaj na začetek… grr. Moram reči, da je prav nadležno, sploh ko pišete opis za igro in hočete posneti nekaj slik.
Kontrole so dobre, če uporabljate igralno palico. Če ne, je priporočljivo, da jih spremenite z DOSBoxom, razen če vam je všeč tipka »o« za levo, »p« za desno, »q« za gor in »a« za dol, da ne omenim tipke SPACE za streljanje in skakanje. Kakorkoli, močno priporočam igralno palico.
Zvok se lahko opiše nekako takole: ni glasbe. Igra ima nekaj povprečnih zvočnih efektov, vendar nič posebnega.
Je še kaj za reči, razen »Poskusite jo!«?